Na zahodu gradijo najdaljši avtocestni predor v Romuniji.

Na zahodu gradijo najdaljši avtocestni predor v Romuniji.

julij 02, 2025

Začela so se dela na najdaljšem avtocestnem predoru v Romuniji. Nova infrastruktura s skoraj dvo-kilometrskimi koridorji bo zgrajena na trasi avtoceste A1 Lugoj–Déva, pod hribi med okrožjema Timiș in Hunedoara. Na meji avtoceste Lugoj–Déva, med okrožjema Hunedoara in Timiș, nastaja drugi predor, katerega dolžina bo prav tako blizu dvema kilometroma. Sestavljen je iz dveh ločenih odsekov: enega krajšega, ki je že v naprednejši fazi, in precej daljšega. Prvih nekaj metrov »velikega predora« (T2) so že izkopali na območju Holdea–Coșevița, po načrtih pa naj bi celoten, 9,14-kilometrski avtocestni odsek Holdea (okrožje Hunedoara)–Margina (okrožje Timiș) bil končan do konca leta 2026. Izkopavanja so se začela februarja, najprej na »malem predoru« (T1), katerega levi koridor meri 367,5 metra, desni pa 415 metrov. Pričakuje se, da bodo na levem koridorju prvega predora kmalu prebili steno z obeh strani, tako da bo simbolično »luč na koncu predora« postala vidna iz obeh smeri. Po sporočilu Regionalnega direktorata za gradnjo cest in mostov se dela nadaljujejo v obeh predorih, pri drugem je že bila pripravljena začetna portalska konstrukcija in začeli so se zemeljska dela.

Na odseku predora gradijo tudi mostove, viadukte, nasip in dve prečkanji, na lokaciji dela približno 800 delavcev in 200 strojev. Veliki predor je približno štirikrat daljši od manjšega, zato je tudi izvedba zahtevnejša. Po načrtu bo levi koridor T2 dolg 1.825 metrov, desni pa 1.985 metrov. Obe cevi sta zasnovani za enosmerni promet, z dvema voznima pasovoma, odstavnim pasom, servisnim hodnikom, izhodnimi prehodi v sili in servisnimi nišami, vključno s sistemom SOS in požarno zaščito. Portale gradijo po metodi »cover & cut«, ob tem nameščajo podporne in pilotne stene. Na zahodnem vhodu bodo trije večji in dva manjša kamnita zidu, na vzhodnem vhodu štirje veliki in dva manjša, nato pa bodo z mehanizacijo nadaljevali zemeljska dela do ravni vozišča. Glavni del predora bodo zgradili mehansko, po Novi avstrijski metodi gradnje predorov (NATM), pri čemer bodo neprestano spremljali geotehnične razmere in prilagajali ojačitve strukture glede na trenutne pogoje.

Pokrite odseke (»cover & cut«) bodo najprej stabilizirali s podporno steno, levi cev bo dolg 300 metrov, desni pa 73 metrov. Po predpisih so v enosmernih predorih, daljših od 500 metrov, predvideni evakuacijski hodniki: pri prvem, krajšem predoru to ni potrebno, drugi, skoraj dva kilometra dolg, pa bo imel pet izhodov v sili za pešce, eden od teh bo omogočal tudi prehod vozil. Ti izhodi so v povprečju vsakih 350 metrov. Upravljavec opozarja: v primeru incidenta se predor samodejno zapre v obe smeri, ljudi pa s hodniki usmerijo v drugo, neprizadeto cev, od koder varno zapustijo predor. Na odseku avtoceste A1 Lugoj–Déva, v delu Margina–Holdea, so izkope predorov začeli februarja 2025, skupaj z gradnjo celotnega 9,14-kilometrskega odseka, ki naj bi bil dokončan leta 2026. Avtocesta A1 je dolga 100 kilometrov, poteka skozi Timiș in Hunedoaro, deloma po dolini reke Mureș proti Dobri, nato pa se nadaljuje po Zahodni nižini ob vznožju Poiana Ruscă-gorovja. Do konca leta 2019 je bilo odprtih že približno 90 kilometrov avtoceste.

Na odsekih D in E, ki prečijo dolinske predore, so se dela leta 2017 prekinila, zdaj pa načrtujejo gradnjo predorov na teh skoraj 9 kilometrov dolgih delih. V ponovljenem postopku javnega naročanja je leta 2022 celotno projektiranje in izvedbo prevzel konzorcij pod vodstvom Spedition UMB, v vrednosti približno 1,8 milijarde lejev, ki ga romunska država financira iz Programa za okrevanje in odpornost.